»Ne sprašuj se, kaj potrebuje svet. Vprašaj se, kaj ti daje elan, potem pa to naredi, kajti svet potrebuje ljudi z velikim elanom.« (Howard Thurman)

Življenje je prekratko, da bi ga živeli po željah in pričakovanjih drugih. Mi sami smo edini, ki resnično vemo, kakšne so naše srčne želje. Tega se zares zavedam šele zadnjih 10 let in zdi se mi, da sem po premagani bolezni šele zares začela živeti. Če lahko počneš stvari, ki te veselijo, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko v življenju zgodi. Dolgo časa sem bila brez službe, a sem se vedno z nečim ukvarjala. Imela sem veliko hobijev. Najprej sem zbirala kaktuse in v toplejši polovici leta na veliko kolesarila po bližnjih in daljnih klancih. Po bolezni sem se zaljubila v klekljanje! To je bila zame prava meditacija, sprostitev… Potem je sledila vzgoja zelišč (predvsem kamilice, ognjič in sivka), pa raziskovanje eteričnih olj in kristalov. Na vrsto so prišli še alternativna medicina, tradicionalna kitajska medicina, joga, superživila, refleksna masaža stopal in bachata. No, moj najbolj resen hobi pa je (sploh v zadnjem času) izdelovanje naravne domače kozmetike. Kar mi je še pred 14 leti predstavljalo kolesarjenje, so zdaj moje kreme. To me polni, to mi daje energijo, elan, zalet za naprej. Ko je vsaka nova serija krem postavljena na kuhinjski pult, sem noro vesela in srce mi poje od sreče. Ja, ko slediš svojemu srcu in prisluhneš klicu svoje duše, takrat si na pravi poti. Morda so kreme muha enodnevnica, morda prerastejo v resen posel. Kdo ve? Dokler mi bo ob tem srce igralo, bom to počela z največjim užitkom!